Pri avtodomarskem turizmu je nemalokrat potrebna iznajdljivost, tudi če si je treba izmisliti kakšen praktičen pripomoček. Avtodomarska industrija sicer ponuja vedno bogatejšo in raznovrstnejšo notranjo opremo, kar pa ne pomeni, da se v kočiji ne da kaj izboljšati.
Tokrat preprosta, vendar praktična drobnarija. Ker dobre kuharije menda ni brez začimb, morajo kajpak stekleničke z njimi potovati z nami. Med vožnjo pa lahko te stekleničke naredijo pravi direndaj in popadajo vse povprek, pa tudi, ko so lepo zložene v gručo, je treba med njimi venomer brskati in jih prekladati, da pridemo do tiste, ki jo trenutno potrebujemo.
Plinski štedilniki v avtodomu so običajno pokriti s pregibno in snemljivo ploščo iz drobljivega stekla, ki je - ko štedilnika ne uporabljamo - koristna odlagalna površina. Žal pa je ta plošča zelo občutljiva na udarce.
In od kod ji preti nevarnost?
Nad štedilnikom so običajno omarice za kuhinjske potrebščine, torej za krožnike, kozarce, sklede ali pa začimbe. Vse je varno shranjeno za vratci omaric, boste rekli, pa ni vedno tako. Med vožnjo, še posebej po kakšni nadležni cesti, se utegneta kakšen lonček ali začimba v steklenki odločiti za atentat na stekleno ploščo pod njo in komaj čakata, da bo nekdo odprl vratca omarice. V naslednji sekundi bo steklena plošča samo še kup po avtodomu razsutega razdrobljenega stekla.
O postajališčih za avtodome ni nikoli preveč besedi. Na potovanju so prav tako pomembni kot kampi. Po nemških raziskavah je med avtodomarji le tretjina takih, ki gredo na potovanju izključno v kampe. Drugi gredo v kampe samo občasno in se raje ustavljajo na postajališčih za avtodome (PZA), 15 odstotkov pa je tistih, ki v kamp niti slučajno ne zaidejo.
Čeprav ta razmerja nikakor ne dovoljujejo sklep, da kampi izgubljajo bitko s PZA-ji, je vedno več kampov, ki so tako rekoč pred svojim pragom uredili parkirišča z vso oskrbo za avtodome, na katerih je običajno mogoče tudi dvakrat prenočiti, seveda proti plačilu. Nekateri kampi ponujajo samo oskrbo brez možnosti parkiranja, nekateri pa ponujajo znotraj kampa skrajšano bivanje in oskrbo in temu je primerna tudi nižja cena. Vse to le potrjuje pomembnost PZA-jev za avtodomarski turizem.
Foto: Hvalevredno je, da imajo v Izoli kar dve oskrbni postaji za avtodome. Vendar nobena nima talnega jaška za odlivanje odpadne vode.
Higiensko najbolj delikatna točka v avtodomu oz. v njegovi kopalnici je vsekakor stranišče. Neprijeten vonj v prostor, kjer je WC školjka, največkrat prihaja iz kasete pod školjko, vzrok zanj pa je praviloma slaba tesnitev med školjko in kaseto.
Vsi tesnilni materiali so potemtakem potrebni čiščenja vsaj enkrat letno. Vendar pa pri tem ni priporočljivo uporabljati kisa (ta sicer razgrajuje vodni kamen in umazanijo) in čistila na osnovi citronske kisline. To trajno poškoduje tesnila.
Ena od nemških strokovnih revij opisuje zanimivo krajo in najdbo avtodoma. Zgodilo se je nekemu nemškemu paru v Cadizu, španskemu mestu blizu Gibraltarja. Avtodom je preprosto izginil iz parkirišča. Par je o tem obvestil revijo, ta pa je prek interneta opisala vozilo in zaprosila vse, naj ga poskusijo najti. In res – po enem mesecu so avtodom odkrili, kljub temu, da je imel že nove številke in dokumente. Očitno je dobro delovala avtodomarska solidarnost, domnevamo lahko da predvsem med nemškimi avtodomarji, ki jih v Španiji kar mrgoli. Ista revija pravi, da Nemcem letno ukradejo okrog 370 avtodomov.
Gospodarska kriza se je dotaknila tudi proizvajalcev avtodomov. Po nemških podatkih je bila v lanskem letu prodaja avtodomov sicer za 6,4 odstotka večja kot leto poprej, vendar pa za tekoče leto ugotavljajo precejšnje kopičenje zalog avtodomov pri prodajalcih, po črni varianti pa naj bi bila proizvodnja avtodomov v Evropi letos kar močno znižana.
Od lani je v Ljubljani v veljavi, milo rečeno, zelo čuden mestni odlok.Ta avtodomom prepoveduje parkiranje v mestni občini Ljubljana, razen za na to določenem prostoru. Takega prostora pa mestna oblast ni določila, kar pomeni, da se v Ljubljani ne da nikjer parkirati, saj mestni redarji pridno delijo listke tudi na skrajni periferiji mesta, kazen pa je 50€.
Za navdušene uporabnike avtodomov in tiste, ki zbirate pogum za tovrstno potovanje ali počitnikovanje, dodajamo nov avtodomarski nasvet.
Želja po internetni povezavi med potovanjem z avtodomom naredi popotnike iznajdljive. V dobi wirelessa (brezžične povezave) so posamezna okolja kar prepletena z internetnimi signali. Danes hotel, ki da kaj nase, mora imeti na voljo brezzični internet, imajo ga pogosto knjižnice, razne institucije, kampi in seveda tudi mnogi posamezniki. Zanimiva plat teh povezav je, da segajo tudi zunaj hotelskih sob, uradov, stanovanj in kampov.
Ponovno se bližajo potovanja z avtodomom. Nekateri pa tako potujejo vse leto.
Računalniški prenosnik je dandanes domala že obvezen spremljevalec na potovanjih z avtodomom ali počitniško prikolico. Otroci tudi na počitnicah v kampu nočejo biti več brez interneta, priročno in tudi koristno pa je na potovanju zvedeti kaj več o vremenu, prireditvah v določenem kraju, če je prenosnik pri roki, je že s pomočjo običajnega usb ključa imeti na potovanju celo goro v naprej poiskanih internetnih informacij itd.
Topla sezona je že tu in Provansa je za avtodomarje zelo priljubljen cilj. Do Provanse vodi več poti. Tokrat nekoliko daljša, če si boste za to očarljivo francosko pokrajino vzeli nekaj več časa, denimo vsaj 14 dni. Cesta pelje čez prelaz Montgenevre, visok nekaj čez 1800 metrov. Za tiste, ki radi potujejo do cilja hitro, vendar obenem tudi lagodno, nekaj nasvetov: prvi postanek za nočitev je lahko ob Lago di Garda, med krajema Sirmione in Peschiera. Na tem področju sta sicer dve parkirišči za avtodome, vendar obe plačljivi. Zastonj pa lahko prespite na mirnem parkirišču ob športnem centru, ki leži med obema krajema.
Tenda ali nadstrešek ali senčnik je pri avtodomu v vetru občutljiva reč. Že res, da je narejena dokaj trpežno, vendar pa jo močnejši veter lahko kar pošteno »matra«. Noge tende sicer lahko pritrdimo samo s klini ali s pomočjo šotorskih vrvic. Tako nam je veter ne bo dvigoval, bo pa kljub temu napihoval platno in ga skušal strgati. Najboljše zdravilo pri tem je zatezovalni trak ali gurtna, ki jo napnemo čez tendo z ene strani na drugo in pritrdimo z močnejšimi klini.
Predprostor avtodoma v kampu v Andaluziji, pripet z "gurtnami"
Ko ni priključka na 220 V so glavni viri energije v avtodomu dodatni akumulator, generator, sonce in seveda plin. Vendar tokrat nekaj nasvetov glede plina, saj ga običajno potrebujemo za kuho, za hladilnik, za peč in za toplo vodo. Običajno imajo avtodomi po dve deset kilski jeklenki. Največja nerodnost pri tem je, da jeklenke v Evropi še niso tipizirane, to pa pomeni, da si s slovenskimi navoji za priključek na jeklenko marsikje ne moremo nič pomagati. Svoje navoje imajo predvsem Angleži in Škoti ter Irci, pa tudi Grki, Italijani, Francozi itd. itd. K sreči pa je tudi za to nevšečnost zdravilo.