Gospa Majda Rozman z Brezij pri Tržiču, je gospa z žilico za ročna dela in gospa z velikim srcem, ki s podarjenim rada razveseljuje druge. Izpod njenih spretnih rok nastajajo unikatne ročno izdelane punčke iz blaga (pa še kakšen fantek za povrh), ki že na prvi pogled zasvojijo s prijaznim in estetskim videzom. Z velikimi očmi in nasmejanimi usteci, mehke na otip in pogled, so v veliko veselje slehernemu, ki jo ali ga "posvoji". V svojih punčkah prepoznava tudi pedagoško in psihološko vrednost za otroke in tudi za starejše. Njene prelepe punčke iz blaga so na ogled na njeni spletni strani www.alencica.si/
Kakšna zgodba se skriva za Alenčicami gospe Majde Rozman?
Posebno doživetje je, opazovati prav od blizu kako polstijo vrhunski umetniki, natančneje umetnice. Če ob tem svoje znanje še prenašajo na druge, je situacija pravzaprav idealna. Petnajstim Slovenkam je bilo prav to omogočeno na delavnici demonstracije polstenja obleke, ki jo je 13. marca 2015, v Mariboru izvedla ena izmed mednarodno najbolj priznanih umetnic polstenja - Diana Nagorna. Njene kreacije so vrhunske pri izbiri materialov, dizajnu, izdelavi in estetiki. Delavnice izvaja v Rusiji, Ukrajini, kjer tudi živi, in drugje po svetu. Privilegij jo je bilo imeti v v organizaciji Art trgovine v mariborskem Evroparku.
Les je lep, je naraven material in Slovenija je bogata z njim. Hvalevredno je, da se vedno več predanih lesarjev ukvarja z lesom tudi v njegovi minimalistični izvedbi. Na primer v ustvarjanju lesenega nakita. Z domiselno in lično oblikovanim nakitom se na tržišču predstavlja tudi Vlado Stegne, ki s svojim strokovnim znanjem diplomiranega inženirja lesarstva, zna s poznavalsko natančnostjo izvabiti iz majhnih delčkov različnih vrst lesa njegove najlepše aspekte. In ker se za vsakim uspešnim moškim skriva tudi ženska, si je Vlado omislil kar dve: ženo in hčero. Skupno zamišljajo in skicirajo nakit ter tako ustvarjalno preživljajo skupni čas. Izdelava nakita in poslovni del pa je v Vladovi domeni. Leseni nakit je ustvarjalec širšemu občinstvu nedavno ponudil tudi v spletni trgovini www.leseni-planet.si/
Zakaj so tuji lesovi zahtevnejši od domačih, kako nastaja nakit, kako ga nosimo in čuvamo, pa v nadaljevanju.
Ana Močnik iz Gorij pri Cerknem je gospa, ki svoje življenje izpolnjuje tudi z ljubeznijo do ustvarjanja in prenašanja svojega znanja na druge. Pravi, da najraje kljeklja, ker to koristi tudi njenemu zdravju in kvačka, ker pri tem najbolje uporabi svojo ustvarjalnost. Ob pogledu na njena prelepa ročna dela, je jasno, da se za tem skriva veliko porabljenega časa, brezmejna ustvarjalnost, natančnost in želja po novih ter zmeraj drugačnih ročnih izdelkih. Pravi, da je že pri petih letih obvladala desne zanke pri pletenju in danes po 62 letih neprenehnega ustvarjanja zre vedno novim izzivom naproti. Ne le v novih tehnikah ustvarjanja, temeč tudi v prenašanju svojega znanja na tiste, ki prav tako cenijo ustvarjalnost v ročnih delih.
Kjerkoli se gospa Erna Korošec pojavi s kolekcijo svojih pletenih izdelkov, vzbudi pozornost. Njena posebnost so ročne pletenine iz volne, ki jo z vzrejo ovac pridobi sama. Pogled se ustavi na prelepih pletenih trikotnih rutah in na trianglu, na katerem nastajajo. Ni prav pogosto, da mestni ljudje načrtno zapustijo urbano okolje, kupijo kmetijo in se pričnejo ukvarjati z vzrejo ovac in ročnimi deli. Prav to je naredila gospa Erna skupaj z možem in pravi, da je bila to izvrstna življenjska odločitev. Živi v sožitju z naravo in obenem daje prosto domišljijo kreativnosti, ki jo nosi v sebi.
Nakit je prijatelj sleherne ženske. To ve tudi Pika Patricia Edmonston, ki se ukvarja z oblikovanjem nakita iz poldragih kamnov, biserov in drugega očem in koži všečnega materiala. Ker je pri nas ponudba poldragih kamnov za oblikovanje nakita in drugih primernih dodatkov dokaj skromna, svetovljanka "odleti" po ustrezen material v London ali v Atene ali kamorkoli jo ponese nemirni duh. Z rednimi obiski Londona, ene izmed svetovnih prestolnic mode, je tudi v nenehnem stiku s smernicami, ki jih narekuje moda pri modnih dodatkih. Zagotovo pa je porok za estetsko oblikovano verižico dar po kombiniranju materialov, barv in oblik, ki ji je bil ob znanju, ki si ga je pridobila, položen že v zibelko.
Razlogi, zakaj se nekdo poda na samostojno poslovno pot so različni. Velikokrat temu botruje izguba službe. Pri gospe Silvi Kelemina so bile zdravstvene težave tiste, ki so bile odločilne za to, da je po 28 letih pustila službo kuharice v Tovarni sladkorja v Ormožu in se nato odločila preizkusiti v podjetniških vodah.
Za začetek je uresničila svojo dolgoletno željo in na kmetiji so nabavili 38 ovčk. Obnoviti je dala star kolovrat in se pogumno lotila predelave volne. Danes se ne ukvarja le s predelavo volne, temveč tudi z izdelovanjem pletenih in polstenih izdelkov ter s tkanjem bombažnih preprog. Zelo zaželena je na osnovnih šolah, saj v slikoviti pripovedi in z zanimivo demonstracijo z učenci izvede delavnico z naslovom:"Od ovce do izdelka".
Ime Alje Novak, oblikovalke čevljev, je povezano z zvenečimi in odmevnimi aktivnostmi. Alja Novak je lastnica blagovne znamke čevljev z imenom A.Viryent, kar izhaja iz priimka njenega dedka. Že pred časom je nase opozorila z izdelavo osmih parov čevljev v kombinaciji z unikatno idrijsko čipko. V sodelovanju s Čipkarsko šolo Idrija so nastali prestižni modeli čevljev, okrašeni s kristali swarovski ali s peto, ki je bila pozlačena s 24 karatnim zlatom.
Prav dobro si je Aljo Novak zapomnil ameriški igralec Ben Affleck, saj mu je ob obisku Slovenije podarila unikaten čevelj št. 48, okrašen z idrijsko čipko. Prepoznavna je v Bruslju, kjer je razstavljala v Evropskem parlamentu. Odmevne so bile njene razstave v Zagrebu in v Ljubljani. Lani je v sodelovanju z Alpino oblikovala maloserijsko kolekcijo GTH (got to have), ki so jo Slovenke navdušeno sprejele. Čevlji Alje Novak so prepoznavni po rdeči vijugi na podplatu.
Z Aljo Novak smo se pogovarjali o njenem delu, načrtih in kot najboljšo poznavalko sveta čevljev, smo jo povprašali po nasvetih pri nakupovanju čevljev.
Mag. Nevenka Žlender iz Maribora je v Sloveniji in tujini priznana oblikovalka izdelkov v tehniki patchwork, pri nas poimenovana kot tehnika krpank. Za njo so številne odmevne razstave doma in v tujini. Zadnja razstava je razveseljevala Dunajčane, sledita pa ji razstavi v Sloveniji. Kdor je obiskal katerokoli izmed razstav je osupel nad neverjetno spretnostjo, dovršenostjo izdelave in estetsko vrednostjo njenih patchwork izdelkov.
Ob razstavah z nepopisno natančnostjo izdeluje številne uporabne izdelke za dom in za družino: otroške odejice, posteljna pregrinjala, etuije, nahrbtnike, torbice, stenske quilte in še veliko več. V razgovoru nam je zaupala kaj je patchwork tehnika, kaj je stenski quilt in osnovne skrivnosti izdelave v tehniki krpank.
V tokratni predstavitvi zanimivih in ustvarjalnih ljudi, vas bomo razvajali s prelepimi ilustracijami za otroke, ki so delo arhitektke Vere Kovačević. Po uspešnih ilustracijah, s katerimi je opremila otroške knjige Svetlane Makarovič in Vida Pečjaka, prihajajo na tržišče njene ilustracije Ekovedka, zelenega puhastega bitja, ki vse ve o naravi, vse vidi in vse sliši ter vse sporoči naprej. Ekovedek spoznava otroke z naravnim okoljem in jih vzgaja k oblikovanju primernega odnosa pri varovanju narave.
Unikatna darilna embalaža iz ročno barvanega valovitega kartona, vseh mogočih oblik, velikosti in barv ni edino, kar v svoji ponudbi ponuja Mojca Derganc. Je tudi oblikovalka gline, iz katere pod njenimi prsti nastanejo lični okrasni in uporabni izdelki. Tukaj so posebnost Pohorski modri sloni, okoli katerih se je spletla svojevrstna zgodba. Kot vsestranska ustvarjalka, Mojca obvlada še veliko več.
Tokratna recesija je za Lilijano Pšajd, ki na ročnih statvah ustvarja najrazličnejše ročno tkane preproge, pravzaprav mala malica. Zakaj? "Težko je bilo, ko je pred mnogimi leti mariborska Metalna šla v stečaj in sem postala brezposelna. Takrat se je bilo potrebno znajti in preživeti v vseh ozirih," pripoveduje vedno nasmejana Lilijana. Gospa je danes daleč naokoli poznana po ročno tkanih preprogah vseh mogočih dimenzij, katerih tkanje tudi neumorno demonstrira na sejmih. S tem kot rokodelka prispeva v bogato zakladnico starih, žal, skoraj že pozabljenih rokodelskih spretnosti. Tkanje na statve to, zagotovo, je.