Ana Močnik iz Gorij pri Cerknem je gospa, ki svoje življenje izpolnjuje tudi z ljubeznijo do ustvarjanja in prenašanja svojega znanja na druge. Pravi, da najraje kljeklja, ker to koristi tudi njenemu zdravju in kvačka, ker pri tem najbolje uporabi svojo ustvarjalnost. Ob pogledu na njena prelepa ročna dela, je jasno, da se za tem skriva veliko porabljenega časa, brezmejna ustvarjalnost, natančnost in želja po novih ter zmeraj drugačnih ročnih izdelkih. Pravi, da je že pri petih letih obvladala desne zanke pri pletenju in danes po 62 letih neprenehnega ustvarjanja zre vedno novim izzivom naproti. Ne le v novih tehnikah ustvarjanja, temeč tudi v prenašanju svojega znanja na tiste, ki prav tako cenijo ustvarjalnost v ročnih delih.
Po prvih desnih petljah pri petih letih, je sledilo učenje klekljanja. Prvim korakom pri ročnih delih je botrovala mama. Kasneje sta morali obe ustvarjati za zaslužek, da sta lahko preživeli. "V OŠ sem hodila h krožku vezenja. Kasneje sem se sama naučila kvačkanja in vozlanja iz knjig. Ko sem učila na OŠ Cerkno, sem imela lasten krožek ročnih del, kjer je bilo učence potrebno motivirati z različnimi izdelki. Te sem našla v različnih revijah, jih oblikovala po lastnih zamislih, ali pa so mi jih dale ljubiteljice ročnih del. Tako sem naletela tudi na posebno šivanko za izdelavo tapiserij, ki so jih moje učenke pa tudi učenci radi izdelovali," se spominja gospa Ana.
Danes se z ročnimi deli ukvarja ljubiteljsko, obenem pa še "poučuje" skupino starejših upokojenk. Učijo se raznoraznih ročnih del. "Trenutno najbolj kvačkamo, vezemo voščilnice in izdelujemo zapestnice iz perlic," pripoveduje gospa Ana.
Kljub temu, da največ časa posveti klekljanju, je kvačkanje tisto, kjer ustvarja na osnovi lastne domišljije, ki tukaj dobi krila. Nekatere ideje za izdelke pa najde tudi v revijah ali pa ji je dovolj zgolj fotografija izdelka. Meni, da je še vedno tako, da največ znanja zahtevajo prav klekljani izdelki, ki ob tem terjajo tudi veliko vloženega časa.
Ni ga dneva, ko ne bi gospa Ana kaj ustvarjala. Po opravljenem fizičnem delu, so na vrsti še ročna dela. Brskanje po spletu, listanje revij, ogledi razstav ali pa kar lastna domišljija, so brezmejen izvor vedno novih stvaritev. Jasno, da na idrijskem koncu velja največje zanimanje prav za klekljane izdelke, saj je idrijska čipka njihov zaščitni znak. Ob tem obstaja zanimanje tudi za kvačkane izdelke, še posebej za kvačkan nakit. Kakorkoli, ročna dela pomenijo gospe Ani prijetno sprostitev in veliko zadovoljstvo ob pogledu na izdelek, ki je uspel.
Brez načrtov za vnaprej naša ustvarjalka zagotovo ni. Še naprej si želi ustvarjalno druženje in vodenje krožka z upokojenkami. Pri tem si tudi želi, da bi še vnaprej obstajalo takšno zanimanje za krožek ročnih del kot doslej. Tudi kakšna nova tehnika je še v načrtu, kot sta na primer necanje in makrame-kvačkanje"Želja ni nikoli preveč, a problem jih je uresničiti," sklene pogovor gospa Ana Močnik.
V nadaljevanju še nekaj čudovitih stvaritev gospe Ane