Strastni avtodomarji ne počivajo in potujejo v vseh letnih časih. Drugi se veselijo raznih praznikov in koncev tedna, še bolj željno pa pričakujejo dopustniški čas, ko bo možno načrtovati daljše popotovanje. In ker nesreča nikoli ne počiva ... smo pripravili naslednji nasvet v upanju, da navedene številke le ne bo potrebno nikoli poklicati.
Saj morda že veste, pa vendarle: od novembra 2009 so se članice evropske zveze sporazumele o enotni klicni številki na pomoč. To je 112. Ne bo, torej, težav s spominom, tako kot pred tem sporazumom, ko si je bilo treba zapomniti celo kopico različnih številk za pomoč, domala za vsako državo posebej. No, tudi sedaj številka 112 ni edina za klic na pomoč.
Rubriko avtodomarski turizem imamo na našem portalu zato, ker ponujamo zamisli in znanje za kvalitetno preživljanje prostega časa, kar potovanja zagotovo so. Pa tudi zato, ker so potovanja z avtodomom, oblika popotovanj, ki je med Slovenci vse bolj priljubljena. Ni dovolj se samo usesti v avtodom, pa hajd na pot. Za takšno avanturistično potovanje se je potrebno pripraviti in imeti kar nekaj znanja, ki vam pride prav takrat, ko ne gre več vse kot po maslu.
Tokrat nekaj o nepogrešljivih avtokartah in elektriki v avtodomu.
Avtodomarski turizem je lahko v veselje tudi domačim živalim.Toda pozor! Ni dovolj, da naš Reks skoči v bivalnik in gremo na pot. Najprej je treba vedeti, da predpisi v evropski zvezi zapovedujejo, da morajo psi imeti vsajen podkožni čip, to stori veterinar, predvsem zaradi varstva pred steklino, vsebuje pa tudi podatke za identifikacijo. Naš Reks mora kajpak imeti tudi veljaven »potni list«. V primeru kakšnega neljubega incidenta boste še kako zadovoljni, če boste to imeli urejeno.
Kaj velja še vedeti, preden se odpravimo z našim ljubljenčkom na pot?
Slovenski avtodomarji (in prikoličarji)zaenkrat še prezimovanja v Španiji, posebej v Andaluziji, najjužnejši španski provinci, žal še niso odkrili. Kampi ob morju, ki so odprti vse leto, se začnejo vrstiti od Barcelone naprej proti jugu, v Andaluziji pa od Almeire navzdol ob sredozemski obali, pa tudi na atlantski desno od Gibraltarja. Evropejci, predvsem seveda upokojenci, so blagodeti andaluzijske zime odkrili že desetletja nazaj.
O tem, kako je v Andaluziji čez zimo, govori in prikazuje tudi kratek film »Slovenka v Andaluziji« s prevajalko in pisateljico Jelko Ovaska, ki je prav v Andaluziji napisala svojo knjigo Severnica nad Olimpom (Mladinska knjiga), v »glavni vlogi«. Link je:http://vimeo.com/24668191.
Francoski Camargue z delto Velike in Male Rone zahodno od Marsaillesa je zagotovo najbolj obiskano področjev Provansi.Rezervat za tisoče flamingov, na stotine belih divjih konjev in črnih bikov ter mnoge vrste ptic selivk, z velikimi riževimi polji in neverjetnimi kompleksi solin s solnimi grmadami je kot nalašč za večdnevno bivanje. Doživeti Camargue pa pomeni po njem križariti in se ustavljati v posameznih krajih, tudi za prenočitev.
Na voljo je sicer kar nekaj kampov, posebno v zahodnem delu Camargua, to je Malem Camargueju, vendar se je v tem prelepem predelu pametneje seliti od postajališča do postajališča za avtodome, še posebej, ker so Francozi dobro poskrbeli za svoje avtodomarske obiskovalce. Obstajajo počivališčA za veliko število avtodomov, tako kot pri kampih tu pri vstopu ni nobenih formalnosti, oskrba je dobra, da pa so postajališča bistveno cenejša od kampov pa ni treba posebej poudarjati.
Domala obvezna oprema v avtodomu so tudi cokle ali zagozde za pod kolesa, brez katerih največkrat ni mogoče izravnati avtodoma na neravnem terenu. Po domače rečemo, da hočemo imeti vozilo v "vagi". Ko vozilo zapeljemo na cokle, je le-to kar na strmi vzpetini in da nam ne bi zdrsnilo z nje, si največkrat pomagamo z ročno zavoro.
Vse lepo in prav, čeprav vam bom vsak dober mehanik svetoval, da ročne zavore ni najbolj pametno uporabiti v takem primeru, ker zavora lahko zablokira. Rekli boste, da to ni res, tudi praksa vam zatrjuje, saj ste jo nemara že mnogokrat uporabili brez nevšečnih posledic.
Toda, vse se zgodi prvič, mar ne!
Ponujamo še en dober nasvet za lastnike avtodomov in tiste, ki obožujejo avtodomarski turizem.
Popotnike, ki potujejo naokoli z avtodomom, zanima, kje lahko kampirajo po najugodnejši ceni. Tokrat avtodomarjem predstavljamo kampiranje v Franciji.
Kampi v Franciji so pred desetletjem bili med najcenejšimi v zahodni Evropi, toda danes, žal, ni več tako. Vendar pa je v tej deželi ponudba kampov tako pestra, da je mogoče kampirati tudi za polovico ali tretjino tistega denarja, ki ga je sicer treba odšteti za "normalno" kampiranje. Francozi poznajo verigo kmetij, ki sprejemejo popotnike ali počitnikarje, o tem je na tej strani že bilo nekaj napisanega, prav tako obstaja veriga kampov ob manjših graščinah, pa tudi tako imenovani kampi v naravi, vsem pa je skupna sprejemljiva cena.
Kje lahko z avtodomom ali šotor0m cenovno ugodno kampiramo v Franciji?
Lastniki avtodomov in vsi, ki kampirajo vedo, kako pomembna je zašćita klinov, kadar jih ne moremo povsem zabiti v tla, da se čeznje ne spotaknemo in ne poškodujemo.
Kadar so tla zelo trdna, klinov za napenjalne vrvice ni potrebno povsem zabiti. Včasih so tako trdna, da tega sploh ni mogoče in so klini dovolj čvrsti tudi, če so le do polovice zabiti. Seveda pa so taki klini lahko zelo neugodni za spotikanje.
Kaj lahko avtodomarji naredijo za zaščito gležnjev?
Čeprav nekoliko oddaljena, postaja Španija vedno bolj priljubljen cilj tudi za slovenske avtodomarje. Prepredena je z raznovrstnimi kampi, tudi takimi, ki si zaslužijo pet zvezdic, kar velja še posebej za pokrajine, ki mejijo na Sredozemlje ali na Atlantik. Vedno več pa je tudi postajališč za avtodome, ki ponujajo vso oskrbo. In kako jih najti? Nikar se ne zanašajte na razne nešpanske internetne strani, tudi na tiste nemške ne. Najboljšo informacijo lahko najdete na uradni španski internetni strani za PZA-je: http://www.lapaca.org/areas/espana.php. No, tudi Španci so v pregledu na tej strani spregledali eno najlepših, če ne najlepše postajališče in sicer v San Sebastianu oziroma Donostiji, kakor temu čudovitemu mestu rečejo Baski.
Postajališče za avtodome CAMPARK, ki si ga je omislil zasebnik iz ljubljanskega predmestja Črnuče, lahko brez pomisleka uvrstimo med najboljše v Evropi. Postajališče je ograjeno in pod ključem, premore talni odtok za sivo vodo, odtok za fekalije, dotok sveže vode in električni priključek. Razen tega je na postajališču lepo urejeno stranišče s kabino za prhanje, lastnik je poskrbel tudi za lestev, ki omogoča dostop na streho avtodoma, urejena je ploščad za pranje vozila in na voljo je dolga cev za vodo.
Mnogim avtodomarjem so dvokolesa nepogrešljiv spremljevalec. V zadnjih letih postajajo vse bolj priljubljena dvokolesa na električni pogon. Akumulatorji imajo kajpak omejeno moč in tako se kaj lahko zgodi, da bo električno dvokolo – še posebej tedaj, ko je veliko vzponov – nenadoma opešalo. V Logarski dolini so si zato pri turistični informacijski hišici na Razpotju omislili hvalevreden servis – namreč majhno, vedno dostopno omarico z električnimi priključki, kjer lahko svojemu dvopedalniku »dolijete nekaj goriva«. Seveda pa to pomeni, da morate imeti zraven polnilec za akumulator.
Na parkirišču v neposredni bližini bazenov v Zrečah je že vrsto let sanitarna postaja za avtodome. Toda kaj, ko je bil dostop do nje praviloma onemogočen zaradi parkiranih osebnih avtomobilov. Tak pojav v Sloveniji sicer ni nič nenavadnega. V Izoli ob ladjedelnici je na parkirišču tudi taka postaja, občinski možje so se celo potrudili in predvideni prostor za avtodome opremili z vidnimi prometnimi tablami, vendar na tem prostoru mirno parkirajo druga vozila, tudi poltovornjaki.
Zaenkrat slaba kultura avtodomarskega turizma se kaže pač tudi tako. Na bencinskih servisih ob avtocestah imamo kar nekaj urejenih prostorov za avtodome, vendar se na njih redno naselijo veliki tovornjaki.