ZAKAJ SO PROVANSALSKE IN TOSKANSKE VASICE LEPŠE OD NAŠIH
22.08.2008
Ko tako poslušamo in prebiramo katere so najbolj opevane in zaželene pokrajine bližje ali malo manj bližje našim mejam, se na vrhu lestvice zagotovo znajdeta nam bližja Toskana v Italiji in bolj oddaljena francoska Provansa. Vse leto sta oblegani od trume turistov iz vsega sveta in večina med njimi poje obema hvalnice, pri čemer so turisti najboljši promotorji obeh pokrajin.
Najverjetneje ste se tudi vi sprehajali po tako imenovanem toskanskem Manhattnu - San Gimignanu. V mestecu na hribčku občudujemo srednjeveške stolpe, se posladkamo s čokoladnim sladoledom svetovnega prvaka - in potem. Potem si vzamemo precej časa, da obredemo mnoštvo drobnih ličnih trgovinic, kjer ponujajo lokalne kulinarične specialitete ali lične izdelke domiselnih obrtnikom, zavijemo v kakšno galerijo ali sedemo na vrt majhne gostilnice. In vsi smo zadovoljni - lokalni trgovci in gostinci, ki si manejo roke ob izkupičku (saj vendar ne moremo oditi, ne da bi kupili vsaj droben spominek) in mi, ki hvalimo, kako lepo je tam in kako je turist kralj. Če gremo v Provanso, se zgodba ponovi: v avtentičnem mestu Gordes, ki je zaradi svoje lepote služil tudi kot filmska kulisa, uživamo v pogledu na polja sivke, ki se razprostirajo v dolini, si ogledamo cerkev in se sprehodimo po ozkih srednjeveških ulicah. Nato pa ponovno v trgovinice po izdelke iz sivke ali po s prelepimi cvetovi sivke poslikano majico, ki nas še dolgo nostalgično spominja na slikovite sprehode po Provansi. Na koncu se usedemo še na gostinski vrt. Turisti se niti ne vznemirjajo preveč, če zaračunajo za tri kave in tri Coca cole 45 €. Tudi to sodi k dopustu in k prestižnosti, po katerem slovi starinsko mestece Gordes.
Notranjost trgovine v San Gimignanu Ozka uličica v mestu Gordes
Opazujem vse te zadovoljne obraze enih in drugih okoli sebe in razmišljam: če bi iz teh mestec "pometli" vse trgovinice, majhne butike, galerije, sladolednice, gostilnice, kaj bi ostalo. Starinska mesta ozkih ulic in dragocenih pomnikov iz preteklosti, za katere se morda nihče niti ne bi zavzel. Nisemčisto prepričana, da se marsikatera naša vasica ne bi po lepoti krepko kosala z njihovimi. Ampak naše so v glavnem prazne, v njihovih pa se turist umika turistu v "mestni" gneči. Še desetletja nazaj se je podobno obetalo Toskani. Ljudje so odhajali in mesta so propadala. Pa je država oz. lokalna oblast vzela vajeti v svoje roke in naredila natančen strateški turistični načrt, kako oživiti Toskano. Za obnovo nepremičnin, za negovanje lokalnega kulturnega izročila, za ukvarjanje s kmečkim turizmom in obrtjo je vložila krepka nepovratna sredstva ali posojila. Da je njihova politika obrodila sadove, se lahko prepričamo na lastne oči. Tam ni Sparov in H&M ter Dolce&Gabbana. Ti v majhnih mestecih nimajo kaj iskati, saj bi uničili lokalne obrtnike, s tem pa čar okolja, posledično pa turizem. Zanje je prostor v velikih primestnih trgovskih centrih, v osrednjih ulicah večjih mest ali v outlet trgovinah. Pametno in perspektivno, kajne?
Včasih je dobro pogledati tudi čez plot, se kaj naučiti in dobro prakso prenesti k nam.