Kneževina Liechtenstein, med Avstrijo in Švico, meri v dolžino le 25 km in v širino 6 km, skupne površine je okroglih 160 km2. Na meji vas "sprejme" švicarski carinik, saj ima Liechtenstein s Švico sklenjeno carinsko pogodbo, na osnovi katere Švica uradno zastopa liechtensteinske interese v svetu. Kneževino, z nekaj več kot 33 000 prebivalci, ki je do nedavnega veljala za državico, v kateri so strogo varovali bančne podatke, vodita knez Hans-Adam II. in kneginja Marie. Ljudski knez Hans-Adam dopoldne vodi svoje podjetje, popoldne ureja državniške posle. Večina turistov si kneževino ogleda v enem dnevu. Na hribu nad glavnim mestom Vaduz stoji knežji grad, v katerem prebiva knežja družina in je zato zaprt za javnost. Samo mesto Vaduz, s 5000 prebivalci, je simpatično majhno mesto z uličicami s peš cono, v katerem je na ogled kar nekaj znamenitosti.
Liechtensein vodi ena najstarejših knežjih rodbin, ki izvira iz avstrijskega rodu iz 12. stoletja. Redko bomo o njih kaj prebrali v rumenem tisku, ker so vodila knežje družine ugled, čast in blaginja. Liechtenstein je ustavna dedna monarhija in naslednik kneza Hansa-Adama II. bo najstarejši od njegovih štirih otrok, leta 1968 rojeni Alois. Knez ima pravico potrjevati zakone, imenovati uradnike in razpustiti deželni zbor. Izvršno oblast ima vlada.
Pred 2. svetovno vojno je bil Liechtenstein v glavnem agrarna država. Milo podnebje je idealno za gojenje pšenice, koruze in tobaka. Glavni panogi sta bili živinoreja in gozdarstvo, s katerima se danes ukvarja le še okoli 4 % aktivnega prebivalstva. Po 2. svetovni vojni so se preusmerili v industrijo in vsem nam je dobro znano podjetje Hilti. Znana podjetja so še Hoval, Presta in podjetje Ivoclar za izdelavo dentističnih izdelkov.
www.konsulat.li
Pred ogledom samega Vaduza se kaže odpeljati do knežjega gradu nad mestom. Ozka cesta nas popelje do parkirišča nad gradom, kjer nas table opozorijo, da lahko področje nad mestom, izkoristimo za nekaj urne sprehode ali pohode. Grad, ki sega v 12. ali začetek 13. stoletja, je po letu 1712, ko se je knežja družina odločila preseliti na Dunaj, skoraj propadel. Vanj so se naselili uradniki s svojimi družinami, uporabljali so ga za zapore in kasarno. S temeljito obnovo, ga je v letih med 1905 in 1912, pred propadom rešil knez Johann II. Od leta 1938 je ponovno rezidenca liechtensteinskih knezov. Grad na pogled deluje zelo srednjeveško in okolica nudi prelep pogled na mesto Vaduz in okoliško pokrajino.
Glavno mesto Vaduz je prijetno majhno mestece, v katerem lahko parkiramo v podzemni garaži in se odpravimo na sprehod po mestu. Osrednje ulice so peš cona s številnimi trgovicami s spominki in njihovimi znamenitimi poštnimi znamkami. Sprehodimo se lahko do gotske katedrale Sv. Florina, zgrajene med 1868 in 1873. Zgrajena je bila po načrtih avstrijskega arhitekta Friedricha von Schmidta, ki je projektiral tudi dunajsko Mestno hišo.
Vladna stavba v neobaročnem slogu, je v času, ko je bila zgrajena (1903-05) predstavljala zelo impozantno stavbo, ki je simbolizirala moč, optimizem in samozavest. Bila je prva zgradba, ki se je lahko ponašala s prvim centralnim ogrevanjem v kneževini, električno razsvetljavo in sodobno sanitarno opremo. Od leta 1992 je pod zgodovinsko zaščito.
Poštni muzej ponuja na ogled znamenite zbirke poštnih znamk, po katerih je kneževina znana in prodaja znamk predstavlja pomemben delež njenih prihodkov. Svoje prve znamke je kneževina izdala leta 1912 še pod okriljem Avstrije. Kasneje se je poštno navezala na Švico in se lotila umetniškega oblikovanja znamk, ki so postale priljubljene pri zbirateljih. Danes letno prodajo bistveno več poštnih znamk v zbirateljske namene, kot v poštne.
Zaščitni znak Vaduza je znamenita Rdeča hiša s stopničasto strukturo strehe in s stolpom, ki ga lahko občudujemo že od daleč.
Ogledati si velja še stavbo mestne hiše in znamenito umetniško zbirko v Lihtenštajnski narodni galeriji.
Vaduz je znan tudi po festivalih, npr. Vaduškem filmskem festivalu. Vrhunec prireditve dosežejo 15. avgusta, na dan državnega praznika.
Liechtenstein je zanimiv tudi za hribolazce in smučarje. Za slednje je še posebej mikaven Malbun.
Sicer pa velja Liechtenstein tudi za davčno oazo, v kateri je registriranih na tisoče tujih podjetij. Davek na premoženje se obračuna v višini 2 do 9 promila, glede na prihodke pa so obdavčitve med 4 in 18 %. Nedolgo nazaj se je lahko v njihovih bankah denar shranil z visoko stopnjo tajnosti in zaščite pred mednarodnimi preiskavami davčnih utaj. S podpisom sporazuma z EU v letu 2009, o sodelovanju v boju proti davčnim utajam, je Liechtensteinu pri slednjem odklenkalo.