Za sobotni ali nedeljski izlet kaže kdaj izbrati pot do hrvaške meje blizu Krapine in si ogledati, kje so našli pomembno prazgodovinsko najdbo - krapinskega praÄloveka. Betonsko proÄelje muzeja, ki velja za najlepšega na Hrvaškem in je stal 60 milijonov kun, je tesno umešÄeno v poboÄje Hušnjakovega hriba in nikakor ne razkriva bogastva, s katerim preseneti v svoji notranjosti. Za 7 in pol evra na odraslo osebo, obiskovalec prejme slikovit in multimedijski pogled v zgodovinski razvoj Äloveka ter v življenje neandertalca pred 130 tisoÄ leti, pri Äemer je starost najdb tudi znanstveno dokazana. Po koncu muzejskega ogleda sledi še sprehod po hribovitem poboÄju, kjer so tisoÄletja nazaj bivakirali "krapinski" praljudje.
Muzej, zares vreden ogleda.
Brošura, ki jo lahko kupimo napisano tudi v slovenskem jeziku, je dober pripomoÄek za razumevanje sporoÄilnosti muzeja, ki se razprostira na 1200 kvadratnih metrih v dveh etažah. Ob vhodu v muzejsko avlo nas muzealci s šestnajstminutnim igranim filmom popeljejo v Äas, ko je na Hušnjakovem hribu nomadsko pleme neandertalcev imelo eno izmed svojih postojank. Masko so igralcem filma ustvarili strokovnjaki, ki so sodelovali tudi pri filmu Gospodar prstanov.
V brošuri navajajo, da poslopje muzeja, ki so ga po enajstih letih odprli leta 2010, ni vidno z nobene toÄke v krapinski okolici in obiskovalcu tako simbolno predstavlja korak v tukajšnje prazgodovinske naselbine.
Na poti do muzeja je treba biti pozoren na niz lesenih skulptur, ki se predstavljajo pod naslovom Forma prima. V letih 1976 do 1982 so jih ustvaril znani hrvaški in tuji kiparji. Skulpture so leta propadale, sedaj pa jih postopoma obnavljajo. Med njimi je tudi skulptura slovenskega kiparja Slavka Krajnca, z imenom Kurent.
Ob prelomu iz 19. v 20. stoletje je Krapini naÄeloval podjeten župan, ki je rad gostil raziskovalce, med drugimi tudi zagrebškega paleontologa Dragutina GorjanoviÄa - Krambergerja. Pri paleontološkem izkopavanju na Hušnjakovem hribu je Kramberger odkril ostanke krapinskega neandertalca. Za najdeno okostje je strokovno poskrbel takratni krapinski lekarnar in ga preventivno zašÄitil. Šestletno izkopavanje je dalo bero okoli 3000 Äloveških in živalskih kosti iz tistega obdobja, kar predstavlja eno najveÄjih najdb v svetovnem merilu.
V muzeju nas na bogat in izviren naÄin popeljejo skozi zgodovino, zaÄenši z velikim pokom pred skoraj 14 milijardami let. Postopoma in sistematiÄno nas popeljejo do obdobja, ko je tukaj živelo med 60 do 70 prazgodovinskih oseb. Ugotovili so, da je bila povpreÄna velikost odraslega Äloveka 158 cm in da so imeli rdeÄe lase.
V muzeju je tudi rekonstrukcija krapinske naselbine in njenih stanovalcev, kar je delo vrhunske francoske kiparke Elisabeth Daynes (prva fotografija).
Najbolj slavna najdba je dokaj celovito ohranjena lobanja mlajše ženske, na kateri so Äelne ureznine, ki dokazujejo takratne posmrtne rituale. Najmlajša najdba pripada otroku, ki je bil ob smrti star tri leta, najstarejša pa je najdba 27 let stare osebe.
Ob raÄunalniškem prikazu anatomije najdb okostja, izvemo o Äelnih urezih na najdeni lobanji, o tumorjih na prsnem košu, zlomljenih in slabo zaceljenih kosteh, kar priÄa o nevarnosti sveta, v katerem se je moral znajti praÄlovek. Ameriški znanstveniki so dokazali, da je neandertalec imel tumor. Na fosilnem rebru so odkrili kostnega raka in to je nastarejši odkrit tumor na svetu.
Za neandertalce znanost danes ve, da so bili lovci, predvsem visoke divjadi. Temu v dokaz so najdbe kamnitih izdelkov. Znanstveniki so tudi prepriÄani, da so neandertalci imeli možnosti govorne komunikacije ter negovali številne rituale. Ali so neandertalci tudi predniki današnjega Äloveka, še vedno ostaja uganka za znanstvenike.