V začetku aprila se je čil in zdrav vrnil s svoje poti okoli sveta. Nekaj časa smo mu dali, da se je aklimatiziral, nato smo ga povabili v goste. Visokorasel, vitek in s širokim nasmehom se je pojavil na naših vratih.
Spomnimo se, kaj je vse prepotoval:
december: Zagreb, London, Capetown (Južnoafriška republika), Madagaskar,
januar: Singapur, Tajska, Hongkong, Macao, Zhuhai (Kitajska), Zahodna Avstralija s Perthom, Sydney, Melbourne (Avstralija),
februar: Nova Zelandija,
marec: Fiji, Samoa, Cookovi otoki, Tahiti, Moorea (Francoski Polinezijski otoki),
april 2007: Los Angeles, Seattle, San Francisco (ZDA), Vancouver (Kanada), London, Ptuj.
Foto: Filip, Perth v Zahodni Avstraliji
Letalske karte si je rezerviral na posebnih spletnih straneh, ki ponujajo karte okoli sveta. Med različnimi ponudniki je na spletu poiskal najugodnejšo varianto za letalske polete. Leti so predstavljali največji strošek, saj je poleg rezerviranih letov, iz posameznih destinacij poletel še na osnovi lastnih želja in načrtov.
Spanje je predstavljalo manjši del stroškov. Največkrat je prespal v hostlih, kjer je zanimivo tudi druženje s popotniki, izmenjavanje dragocenih informacij in popotniških dogodivščin. Ponekod so bili hostli tako prezasedeni, kot npr. v Avstraliji v času teniškega turnirja Avstralian open. Ne čudi se nekaterim popotnikom, ki imajo v nahrbtniku zmeraj čepke za ušesa, saj je včasih smrčanje popotniških sotrpinov dolgo v noč prav naporno poslušati.
Kdo so popotniki, ki jih na takem potovanju okoli sveta srečuješ? So najrazličnejših narodnosti, prevladujejo Nemci, tokrat tudi Britanci, saj se je veliko gibal na območjih bivših britanskih kolonij. Opaža, da so Američani zaradi aktualnih političnih dogodkov precej manj glasni in samozavestni, saj imajo pogosto opraviti s prezirom ali verbalnimi napadi srečujočih. Navadno so popotniki izobraženi ljudje, vseh starosti, med njimi je bila tudi več kot 70- letna gospa, ki je potovala z nahrbtnikom in spala v hostlih. Nekateri obiskano deželo tako natančno predhodno preučijo, da ugotavljajo celo okuse različnih začimb v kulinariki obiskane dežele.
Kulinarične posebnosti obiskanih dežel imajo vedno svoj čar. Poskusiti najrazličnejše jedi in okuse. Previdnost je tu mati modrosti. Ob neupoštevanju določenih higienskih pravil ima lahko popotnik tudi velike zdravstvene težave. Filip teh problemov nima, zato je poskusil marsikaj. Odpovedal se je le velikim temnim hroščem na Madagaskarju in povedal, da imajo nekje v Ameriki celo tekmovanje kdo poje več živih madagaskarskih hroščev.
Na srečo tokrat ni pripovedoval o "nevarnih razmerjih" na poti. Svoj krst je opravil pred leti v Indoneziji, ko je padel v roke mafiji. Zanj se je srečno izteklo, po pripovedovanju nekaterih drugih popotnikov, ki jih je srečal, pa se je za marsikoga takšna odisejada z mafijo iztekla finančno, duševno in telesno zelo boleče. Njegova zgodba je zanimiva in morda nam jo bo kdaj zaupal.
Po svetu srečaš tudi kakšnega Slovenca. Nekateri potujejo sami, tudi dekleta. Nekateri so srečanj nepopisno veseli, nekateri se zavistno čudijo, da je tam še kdo poleg njih. Filip si Slovence na začetku zmeraj malo privošči. Ko sliši kje slovensko govorico, pristopi in v angleščini z zanimanjem povprašuje od kod vendar so in kje za boga je ta Slovenija. In ko se popotnik utrudi z razlago, kje smo, ga Filip ogovori v slovenščini. Najbolj zabavno je, da nekateri spremembo jezika sploh takoj ne registrirajo. Je pa tak pristop odličen za simpatično prebijanje ledu. Sicer pa pravi popotniki s tem tako nimajo težav.
In ker se ne da nemirnega duha ujeti v stekleničko, že snuje naslednje destinacije za svoja potovanja. Južna Amerika, pravi. Malo bolj nepredvidljiva, tudi nevarna, zato pa toliko bolj vabljiva. Upamo, da nam bo Filip razkril še več popotniških zgodb. Srečno!