Bodimo tukaj zanj in bodimo poslušalec. Umirajoči bo želel govoriti o svoji bolezni, o umiranju in o smrti. Bodimo predvsem poslušalci, to najbolj potrebujejo. Ne obremenjujmo se s tem, kaj naj rečemo. Le poslušajmo. Pozanimajmo in informirajmo se o njegovi bolezni, tako bomo poslušali z večjim razumevanjem in bomo bolj v pomoč.

Nikar ne uporabljajmo fraz:"Vem, kako ti je!" Tega ne vemo.Modrovanje, da je smrt njegova usoda ali božja volja in naj bo srečen, da je živel polno življenje, so fraze, ki so situaciji neprimerne. Namesto tega mu povejmo, da ga imamo radi, da nam veliko pomeni in da bo tako tudi, ko ga ne bo več. Da ga bomo zelo pogrešali. Zavedati se moramo, da je fizična in duševna energija umirajočega manjša, zato si bo zaželel biti tudi sam. Spoštujmo te želje. Če potrebuje kakršnokoli vsakodnevno ali občasno pomoč ali pomoč  pri urejanju zadev, ki bi jih rad pred smrtjo še uredil, naredimo to zanj.

0.tqn.com/d/dying




Ne pozabimo poskrbeti zase, za lastno duševnost in čustvovanje. Poiščimo nekoga, ki je dober poslušalec in nas bo v naši osebni stiski znal poslušati, ne da bi kritiziral naša mnenja, ravnanja in stališča. Dovolimo si takšno čustvovanje, kot ga občutimo: če se želimo zjokati, se zjočimo, če se želimo smejati, se smejmo. Kadar občutimo, da sami ne zmorem duševno obvadati situacije, moramo tudi to pri sebi razumeti in se iz tega nekaj naučiti. V tem primeru, namesto obiskovanja umirajočega, pokličimo ali mu pišimo.
Dovolimo si žalovanje pred smrtjo in po njej. Žalovanje je proces in ne dogodek, zato potrebuje svoj čas. Biti moramo strpni do sebe in vedeti, da smrt bližnjega na svoj način za vedno spremeni naše življenje.

sound-savvy.com

Umirajočim in žalujočim je v Sloveniji v pomoč Društvo Hospic.