O neverjetnih zdravilnih učinkih himalajske soli je bilo "prelitega že veliko črnila". Po pregledu zapisov na naših spletnih straneh, se človek takoj navduši nad to več kot 250 milijonov let čudežno stvaritvijo narave. Na slovenskih forumih se krešejo zelo različna mnenja med tistimi, ki prisegajo na himalajsko sol in tistimi, ki zatrjujejo, da gre za potegavščino ali dobro marketinško potezo prodajalcev te soli. Dejstvo je, da je tako pri nas kot v tujini cena himalajske soli proti "navadni" kuhinjski soli, zares visoka.
Na nemških in angleških spletnih straneh smo pregledali, kaj o himalajski soli pišejo tam.
Kaj naj bi torej bile posebne značilnosti himalajske soli?
Met je veliko vrst. Poleg ananasove, jagodne in čokoladne, obstaja tudi pomarančna meta. Hvaležna rastlina, ki se bohotno razširi in oddaja omamen vonj po pomarančah, je tudi pri nas prezimna rastlina. Nezahtevna za gojenje, se udobno počuti tudi v koritih ali pa kot nasad za zaključek grede.
Ima zdravilne učinke in se v kulinariki uporablja pri najrazličnejših jedeh. Predvsem Američani ne morejo prehvaliti čaja iz pomarančne mete. Zanj in za milk shake z meto vam ponujamo tudi recept.
Dragoceno orehovo olje velja v kulinariki, zlasti francoski, za pravo poslastico. Vsebuje snovi, ki imajo pomembne zdravilne učinke, cenjeno je tudi v kozmetiki, umetnosti in pri zaščiti lesa. Pripisujejo mu lastnosti čistilca strupov v telesu, krepitev imunskega sistema, predvsem pa učinkovitost pri zaščiti pred boleznimi srca in ožilja.
Na domačih in tujih spletni straneh smo poiskali nekaj informacij o orehovem olju. Novejše raziskave ugotavljajo, da ima 50 g zaužitih orehovih jedrc enake učinke kot 35 g orehovega olja. Zanimivo je, da se pri orehovem drevesu da uporabiti prav vse in se tako pojavljajo pri nas ideje, da bi bilo gojenje teh dreves lahko dobrodošla ekonomska rešitev za manj razvita področja, npr. Goričko v Prekmurju.
Morda ste že slišali ali videli sadež, ki ga pri nas imenujejo durji ali durijan, v JV Aziji pa velja kot "kralj eksotičnih sadežev". V Evropi ga lahko kupimo le redko, ponavadi na kitajskih tržnicah. Duriana se drži tudi izraz smrdeč sadež, saj njegov vonj ljudje doživljajo kot vonj po gnilih jajcih, kanalizaciji ali terpentinu. Zaradi smradu, ki ga širi, je prepovedan v hotelih, letalih, podzemskih železnicah, trgovskih centrih. Okus sadeža naj bi bil za mnoge ljudi božanski, s kremastim okusom po vaniliji in jagodah. Poznavalci pravijo, da ga je potrebno poskusiti večkrat, da doživimo slastnost durianovega okusa.
Kaj je značino za durian, ta priljubljen in obenem osovražen sadež?
Sibirska borovnica z latinskim imenom lonicera kamtschatica je grmovnica, ki zrase v povprečju 60 - 80 cm visoko, največ pa do 1,50 m. Plodovi sibirske borovnice so zgodnji, bogati z vitamini in minerali in vsestransko uporabni v kulinariki. Rastlina je primerna tudi za naše podnebje, saj prenese nizke temperature.
Sadež Asimina ne spada med novejše le pri nas, ampak tudi drugje v Evropi. Rastlina asimina je grm ali drevo, odvisno od tega, kako jo vzgajamo. Šele tretje leto obrodi rastlina asimina podolgovate ovalne sadeže. Sadež asimine ima mehko meso, ki spominja na mešanico okusov banane, manga in ananasa. Pri nas se sadike asimine lahko kupijo v vrtnarijah in pri velikih trgovcih.
Ob koncu zapisa je na vrsti še kulinarika in si lahko preberete, kako naredimo sladoled z asimino.
Nasvet: če želite prej obirati plodove asimine kupite večje, dvoletne in ne majhnih enoletnih rastlin. Drži pa, da je večja sadika asimine nekoliko dražja.
Japonska vinska jagoda, ki jo pri nas poimenujejo tudi japonska rdeča robida ali rdečeščetinasta robida, se pojavlja kot novost na našem tržišču. Grmovnica v drugem letu obrodi oranžno-rdeče sadeže sladkastega okusa, ki se v kulinariki lahko uporabijo za marsikaj.
Podajamo nekaj informacij in še kakšen nasvet za povrh.
Težko boste rastlino dobili v naših trgovinah, izjemoma le njeno seme, saj je stevia kot živilo za širšo uporabo z zakonodajo v EU prepovedana. V naravni obliki je 10 do 15-krat sladkejša od navadnega sladkorja, njen ekstrakt pa celo 300-krat. Legalno jo gojijo in uporabljajo v državah Južne in Srednje Amerike, v izraelu, na Tajskem, Kitajskem, izjemno popularna je na Japonskem. Dovoljena je tudi v Novi Zelandiji in Avstraliji, in kot prehransko doponilo v Ameriki. V Evropi so Švicarji uradno dovolili pijače nekaterih vidnih proizvajalcev sladkati s stevio.
Rastlina se uporablja kot sladilo v kulinariki, izjemno zaželena je pri diabetikih.
Na našem tržišču se pojavlja rastlina, imenovana goji, ki je pri trgovcih trenutno zelo iskana. Nemci ji rečejo Gemeine Teufelszwirn, na angleško govorečem področju prav tako goji. Izjemno je cenjena v Aziji, ker zaradi antioksidantov, ki jih vsebuje, ščiti organizem in ga vitalizira. Kitajci jo uporabljajo v kulinariki in v tradicionalnem zdravilstvu.
Pri nas so trenutno iskane tudi Japonska vinska jagoda, Sibirska botrovnica in Asimina. Več o teh rastlinah v prihodnje.
Tokrat vam podajamo nekaj informacij in nasvetov o uporabi rastline goji.
Izbira tropskega sadja je pri nas pestra in ob jabolkih, hruškah, jagodah ... je pestro postaviti na mizo tudi kakšen mango, papajo, volčjo češnjo ali karambolo. Res je, da smo ob kakšnem novem sadežu nevešči njegove uporabe in radovedni, kaj lahko s sadežem naredimo.
Karambola zaradi nenavadne in simpatične lampijonasto-zvezdnate oblike po izgledu izstopa med sadeži. Že vpadljiva rumena barva in voskasta zunanjost, poleg že omenjene oblike, pritegneta pogled.
Najverjetneje ste tudi vi pri tujih veletrgovcih v Sloveniji v ponudbi opazili zelene banane za kuhanje. Po velikosti so nekoliko večje od nam poznanih banan, po izgledu pa ničkaj posebno simpatične, saj so zelene in delno potemnjene. Ob novostih, ki se pojavljajo na naših prodajnih policah, se pojavlja kulinarična radovednost, kako takšne banane pripraviti. Do receptov pravzaprav sploh ni enostavno priti. Nekaj pa smo le ugotovili.
Regrat je plevel na travniku, vrtu in vinogradu, kjer ga zaradi pogostosti škropljenja ni priporočljivo nabirati. Njegovi učinki so zdravilni.Tudi v kulinariki predstavlja svojevrstno popestritev. Pri regratu je užitno vse: korenina, listi, mleček in cvetovi.
Korenino in liste zrežemo na manjše dele in jih uživamo surove v solati. Dodamo lahko različna živila: krompir, fižol, trdo kuhana jajčka, čičeriko … Koreninoposušimo in spražimo ter uporabimo kot nadomestek za kavo.
O neverjetnih zdravilnih učinkih himalajske soli je bilo "prelitega že veliko črnila".
Met je veliko vrst. Poleg ananasove, jagodne in čokoladne, obstaja tudi pomarančna meta. Hvaležna rastlina, ki se bohotno razširi in oddaja omamen vonj po pomarančah, je tudi pri nas prezimna rastlina. Nezahtevna za gojenje, se udobno počuti tudi v koritih ali pa kot nasad za zaključek grede. 
Sibirska borovnica z latinskim imenom lonicera kamtschatica je grmovnica, ki zrase v povprečju 60 - 80 cm visoko, največ pa do 1,50 m. Plodovi sibirske borovnice so zgodnji, bogati z vitamini in minerali in vsestransko uporabni v kulinariki. Rastlina je primerna tudi za naše podnebje, saj prenese nizke temperature. 
Sadež Asimina ne spada med novejše le pri nas, ampak tudi drugje v Evropi. Rastlina asimina je grm ali drevo, odvisno od tega, kako jo vzgajamo. Šele tretje leto obrodi rastlina asimina podolgovate ovalne sadeže. Sadež asimine ima mehko meso, ki spominja na mešanico okusov banane, manga in ananasa. Pri nas se sadike asimine lahko kupijo v vrtnarijah in pri velikih trgovcih.
Japonska vinska jagoda, ki jo pri nas poimenujejo tudi japonska rdeča robida ali rdečeščetinasta robida, se pojavlja kot novost na našem tržišču. Grmovnica v drugem letu obrodi oranžno-rdeče sadeže sladkastega okusa, ki se v kulinariki lahko uporabijo za marsikaj.
Težko boste rastlino dobili v naših trgovinah, izjemoma le njeno seme, saj je stevia kot živilo za širšo uporabo z zakonodajo v EU prepovedana. V naravni obliki je 10 do 15-krat sladkejša od navadnega sladkorja, njen ekstrakt pa celo 300-krat. Legalno jo gojijo in uporabljajo v državah Južne in Srednje Amerike, v izraelu, na Tajskem, Kitajskem, izjemno popularna je na Japonskem. Dovoljena je tudi v Novi Zelandiji in Avstraliji, in kot prehransko doponilo v Ameriki. V Evropi so Švicarji uradno dovolili pijače nekaterih vidnih proizvajalcev sladkati s stevio. 
Izbira tropskega sadja je pri nas pestra in ob jabolkih, hruškah, jagodah ... je pestro postaviti na mizo tudi kakšen mango, papajo, volčjo češnjo ali karambolo. Res je, da smo ob kakšnem novem sadežu nevešči njegove uporabe in radovedni, kaj lahko s sadežem naredimo.
lat. Taraxacum