Oreščkom makadamija v angleškogovorečem okolju nekateri rečejo "kraljica/kralj oreščkov". Razlogov je več: ker vsebujejo veliko dobrih maščob, ker jih je težko pridelati in težko razmnoževati. Olje makadamije je sestavni del mediteranske diete, oreščki pa se na mizi v zahodnem svetu velikokrat znajdejo namesto nezdravega čipsa.
Oreščki so po mnogih raziskavah zaradi dobrih vsebin zaželeni pri zaščiti srca, znižanju holesterola, pri preprečevanju motenj v krvnem obtoku in pri dietah.
Foto: www.lose-weight-with-us.com
Testeninski kaneloni so imenitna jed, le polnjenje zna biti mukotrpno. Če se ga lotimo na praktičen način, bomo s temi "dolgimi" tulci z ozkim grlom, prav enostavno opravili. Če imamo doma vrečko za krašenje tort, lahko s primerno izbiro nastavka z velikimo odprtino, uporabimo tudi vrečko. Če je nimamo, si pomagamo kar z navadno prozorno plastično vrečko.
Ah, prekrasna sezona svežih jagod, ki nam nudijo številne načine slastno pripravljenih sladic. Iz vanilin pudinga, jajčk in jagod lahko hitro in enostavno pripravimo okusno kremo za sladkosnede. Če je vse skupaj "premalo kalorično", povrhu jagodno kremo dekoriramo še s sladko smetano.
Tropski sadež mango velja za enega najslastnejših sadežev in je vsestransko uporaben. Obstaja kar 2500 sort manga, ki rasejo v Aziji, Afriki, Avstraliji, na Karibih, v Južni Ameriki ... Gre za podolgovat sadež jajčaste oblike, ki ima zeleno ali rdečo lupino, kar je odvisno od vrste manga. Uživamo ga svežega, z njim lahko obogatimo sadno solato, lahko ga ponudimo k suhemu mesu in pripravljamo kuhanega kot prilogo ali sestavni del jedi.
Vrtičkarji so ob prvih toplih pomladanskih žarkih že v polni akciji. Po dolgi zimi spečo zemljo bodo vestno prelopatali in pognojili, nato pa posejali in posadili želeno zelenjavo. Ob klasiki, ki jo gojimo na vrtu, je prav zanimivo dodati tudi kaj novega, kar se zadnja leta pojavlja na policah naših semenarn. Ob korenčku, peteršilju, špinači ... so dobrodošle bamije, pa dolga vinja, zanimive vrste bučk, volčje jabolko in še kaj.
Predstavljamo zanimivo zelenjavo, ki jo lahko gojimo na vrtu za še pestrejše kulinarične užitke.
Na našem tržišču se pojavljajo nove sorte rastlin, med njimi tudi rastlina pepino, ki mu Nemci rečejo melonasta hruška. Okus sadežev namreč spominja na kombinacijo melone in hruške. O okusnosti plodov pepina so mnenja deljena, za ene je to okusen sadež, za druge nič posebnega. Rastlina je grmasta, visoka do 1m in plodov se v notranjosti dežele lahko razveselimo, če začne rastlina cveteti dovolj zgodaj.
Če vam ni do peke, pa bi želeli na mizo postaviti kaj sladkega in morda sadnega, so kroglice iz posušenih marelic ali posušenih sliv s slastnimi dodatki, prava izbira za sladkosnede. Lahko jih pripravimo tako, da uporabimo zgolj naravne sestavine. Kroglice pripravimo dan prej, preden jih želimo ponuditi, da pridobijo na intenzivnosti okusa.
Potrebujemo:
- 250 g posušenih marelic ali posušenih sliv
- 100 g mletih lešnikov (lahko tudi mandljev)
- agavin ali javorjev sirup ali trsni sladkor
- malo ruma
- pol žličke cimeta v prahu
- malo naribane limonine lupine
- kokosovo moko
Če želimo pripraviti roastbeef tako, da bo sočen in mehak, potem moramo upoštevati nekaj nasvetov, ki jih razkrivamo v nadaljevanju. Na tej povezavi najdete tudi naš recept za hitro kosilo, s katerim smo pripravili roastbeef z mehiško zelenjavo.
Na kaj moramo biti pozorni pri pripravi roastbeafa?
Paella je tradicionalna španska jed,ki je priljubljena še marsikje drugje. Je glavna jed praznovanj, pri čemer jo v Španiji v skladu z izročilom kuhajo moški. Najbolj znane sestavine paelle so kuretina, svinjina, zajec, fižol. V različnih predelih Španije pripravljajo paelle z različnimi sestavinami, pri čemer je najbolj priljubljena tista z morskimi sadeži.
Paello lahko skuhamo zelo hitro, zato je primerna za kosilo na hitro. Priporočamo vam še ogled našega recepta za pripravo paelle z morskimi sadeži, kot hitrega kosila.
Nanizali vam bomo 5 korakov, po katerih pripravite paello tako, da bo zares dobra.
Ingver je v naši kulinariki in zdavilstvu malo uporabljan, medtem ko ga Angleži in Skandinavci, da ne omenjamo Azijcev, naravnost obožujejo. Strokovnjaki zatrjujejo, da je ingverjeva korenika najmočnejši naravni antioksidant.V zdravilstvu je cenjen pri odpravljanju slabosti na potovanju, pa tudi po kemoterapiji, olajša prebavo in pomirja živčevje, deluje protivnetno, pomaga pri zgagi in zmanjšuje holesterol ... če za uvod naštejemo le nekaj njegovih zdravilnih lastnosti. Priljubljen je tudi v kulinariki, zato na koncu dodajamo še recept za pripravo ingverjevih kolačkov.
Pri nas sladki krompir ni pogosto uporabljeno živilo, čeprav je zanimivega, okusnega, rahlo sladkastega okusa. Ko sta se znanca vrnila s treking potovanja po Indoneziji sta pripovedovala, da sta dober mesec preživela ob sladkem krompirju, pripravljenem na tisoč in en način.
Sladki krompir lahko gojimo na vrtu, saj je rastlina pri nas dobro znana, le da jo gojimo kot okrasno rastlino v koritih. Na vrtu se razbohoti in razvije debele gomolje. V kleti ga hranimo za ozimnico na enak način kot krompir. Lahko pa ga kupimo tudi na zelenjavnem oddelku katerega od naših veletrgovcev.
V nekaterih naših trgovinah je moč na policah zaslediti zanimivo in koristno arganovo olje, ki pa nikjer ni poceni. Gre za posebno olje, ki v glavnem prihaja iz Maroka, kjer držijo roko nad pridelavo olja berberske ženske. Olje ima dvakrat več vitamina E kot olivno olje, je antioksidant, zmanjšuje holesterol, neguje kožo, zdravi kožne bolezni, krepi lase ...
Pri nakupu je potrebno paziti, da kupimo zares čisto arganovo olje, ker je na tržišču veliko ponaredkov, pri katerih se arganovo olje meša z drugimi olji, največ z mandljevim.
Kaj je torej značilno za arganovo olje, ki ga pridobijo iz oreščkov drevesa, ki je na Zemlji že iz terciarja in doseže starost do 200 let?
Oreščkom makadamija
Testeninski kaneloni
Ah, prekrasna sezona svežih jagod, ki nam nudijo številne načine slastno pripravljenih sladic. Iz vanilin pudinga, jajčk in jagod lahko hitro in enostavno pripravimo okusno kremo za sladkosnede. Če je vse skupaj "premalo kalorično", povrhu jagodno kremo dekoriramo še s sladko smetano.
Vrtičkarji so ob prvih toplih pomladanskih žarkih že v polni akciji. Po dolgi zimi spečo zemljo bodo vestno prelopatali in pognojili, nato pa posejali in posadili želeno zelenjavo. Ob klasiki, ki jo gojimo na vrtu, je prav zanimivo dodati tudi kaj novega, kar se zadnja leta pojavlja na policah naših semenarn. Ob korenčku, peteršilju, špinači ... so dobrodošle bamije, pa dolga vinja, zanimive vrste bučk, volčje jabolko in še kaj.
Na našem tržišču se pojavljajo nove sorte rastlin, med njimi tudi rastlina pepino, ki mu Nemci rečejo melonasta hruška. Okus sadežev namreč spominja na kombinacijo melone in hruške. O okusnosti plodov pepina so mnenja deljena, za ene je to okusen sadež, za druge nič posebnega. Rastlina je grmasta, visoka do 1m in plodov se v notranjosti dežele lahko razveselimo, če začne rastlina cveteti dovolj zgodaj.
Če vam ni do peke, pa bi želeli na mizo postaviti kaj sladkega in morda sadnega, so kroglice iz posušenih marelic ali posušenih sliv s slastnimi dodatki, prava izbira za sladkosnede. Lahko jih pripravimo tako, da uporabimo zgolj naravne sestavine. Kroglice pripravimo dan prej, preden jih želimo ponuditi, da pridobijo na intenzivnosti okusa.
Paella je tradicionalna španska jed,ki je priljubljena še marsikje drugje. Je glavna jed praznovanj, pri čemer jo v Španiji v skladu z izročilom kuhajo moški. Najbolj znane sestavine paelle so kuretina, svinjina, zajec, fižol. V različnih predelih Španije pripravljajo paelle z različnimi sestavinami, pri čemer je najbolj priljubljena tista z morskimi sadeži. 
Ingver
V nekaterih naših trgovinah je moč na policah zaslediti zanimivo in koristno arganovo olje, ki pa nikjer ni poceni. Gre za posebno olje, ki v glavnem prihaja iz Maroka, kjer držijo roko nad pridelavo olja berberske ženske. Olje ima dvakrat več vitamina E kot olivno olje, je antioksidant, zmanjšuje holesterol, neguje kožo, zdravi kožne bolezni, krepi lase ...