Recept za to francosko jed smo poiskali na spletu po tem, ko smo jo zasledili omenjeno v knjigi "Brezdomka v Parizu", avtorice Brigitte. Knjigo velja prebrati za boljše razumevanje življenja brezdomcev in tega, da je lahko tragičen splet življenjskih okoliščin razlog za natanek brezdomstva. Knjiga ni literarni presežek, nam pa da misliti, da birokratski in socialni sistem pri pomoči najšibkejšim, delujeta drugje podobno neuspešno kot pri nas.
Vrnimo se k francoski jedi parmentier, ki jo lahko pripravimo iz svežega pire krompirja (ali kadar nam ga kar precej ostane nepojedenega) in nadeva iz mletega mesa. Oboje, naloženo v plasteh, se popeče v pečici.
Zelo dober sadni kruh smo pripravili v 15 minutah. Ker je v receptu pecilni prašek in ne kvas, odpade kvašenje testa, pa čakanje pri njegovem vzhajanju. Predpogoj za dober kruh, katerega recept ponujamo, je le, da sadje narežemo vsaj dve uri prej in ga namočimo. Če želimo porabiti preostalo sadje, ki smo ga vložili v rum, je ta recept odličen. Sadni kruh je energijska "bomba" in je dobrodošel tudi, da ga vzamemo s seboj na smučarske počitnice.
Palačinke lahko naredimo tudi na drugače način, kot smo jih vajeni pripraviti pri nas. Na primer na ameriški. Palačinke s pasiranimi bučkami so med Američani zelo priljubljene in si jih privoščijo že za zajtrk. Prelite z javorjevim sirupom, kakopak.
Ker je jesenski čas, čas bučk, je ta recept še ena izmed idej, kako lahko bučke porabimo. Tokrat na sladek način. Američani si pomagajo kar z bučnim pirejem iz konzerve, mi smo bučo skuhali in pirirali s paličnim mešalnikom. Da nam ni bilo potrebno buče lupiti, smo uporabili kar bučo hokaido, ki se skuha s trdimi lupinami vred. V ponvi smo spekli kar štiri palačinke istočasno, saj je oblika teh palačink drugačna. So majhne, s premerom okoli 10 cm.
Naj spomnimo, da je prednost buče hokaido v tem, da njene trde lupine ni potrebno lupiti, saj je užitna. Tokrat smo bučo narezali na rezine in jo popekli v pečici.
Tako dobimo odlično predjed ali prilogo. Po želji.
Potrebujemo
Buča hokaido prihaja iz Japonske in jo v jesenskem času (če je nimamo na domačem vrtu) kupimo v supermarketih. Ime ima buča po kraju izvora - japonskem otoku Hokkaido. Po okusu spominja na oreščke ali kostanje. Lupina buče je intenzivne oranžne barve in posebnost te buče je v tem, da se ne lupi. Uporablja se lahko na mnogotere različne načine: surova v solati, v juhi z različnimi (eksotičnimi) dodatki, kot priloga, v rižoti, za pecivo, v sladkih kremah, marmeladi in še in še.
V nadaljevanju dodajamo še recept za rižoto z bučo hokaido, za sladko kremo in marmelado iz buče in kokosa.
Morda ste se ob kulinaričnih užitkih v kitajski restavraciji že spraševali, s kakšno mešanico pripravljajo ocvrto meso, ribe, zelenjavo ali banane v testu. V E. Leclerc (morda tudi kje drugje) se dobijo že pripravljene instant sestavine za "kitajsko cvrtje". Našli jih boste na policah s kitajsko, mehiško in ostalo eksotično prehrano z imenom "Tempura mix".
Recept za oljno osnovo »Oleolux« je sestavila dr. Johanna Budwig, nemška raziskovalka na področju kemije, strokovnjakinja na področju maščob in olj v letu 1951.
Njena dieta »dieta proti raku s skuto in lanenin oljem«je danes sestavni del celostnega zdravljenja v mnogih klinikah, ki so zelo uspešne pri zdravljenju raka. Njen pogled na raka je celosten in zajema tako fizične kot tudi bolj subtilne ravni našega bivanja.
V nadaljevanju preberite, kako pripravimo oleolux.
Oreščkom makadamija v angleškogovorečem okolju nekateri rečejo "kraljica/kralj oreščkov". Razlogov je več: ker vsebujejo veliko dobrih maščob, ker jih je težko pridelati in težko razmnoževati. Olje makadamije je sestavni del mediteranske diete, oreščki pa se na mizi v zahodnem svetu velikokrat znajdejo namesto nezdravega čipsa.
Oreščki so po mnogih raziskavah zaradi dobrih vsebin zaželeni pri zaščiti srca, znižanju holesterola, pri preprečevanju motenj v krvnem obtoku in pri dietah.
Foto: www.lose-weight-with-us.com
Testeninski kaneloni so imenitna jed, le polnjenje zna biti mukotrpno. Če se ga lotimo na praktičen način, bomo s temi "dolgimi" tulci z ozkim grlom, prav enostavno opravili. Če imamo doma vrečko za krašenje tort, lahko s primerno izbiro nastavka z velikimo odprtino, uporabimo tudi vrečko. Če je nimamo, si pomagamo kar z navadno prozorno plastično vrečko.
Tropski sadež mango velja za enega najslastnejših sadežev in je vsestransko uporaben. Obstaja kar 2500 sort manga, ki rasejo v Aziji, Afriki, Avstraliji, na Karibih, v Južni Ameriki ... Gre za podolgovat sadež jajčaste oblike, ki ima zeleno ali rdečo lupino, kar je odvisno od vrste manga. Uživamo ga svežega, z njim lahko obogatimo sadno solato, lahko ga ponudimo k suhemu mesu in pripravljamo kuhanega kot prilogo ali sestavni del jedi.
Vrtičkarji so ob prvih toplih pomladanskih žarkih že v polni akciji. Po dolgi zimi spečo zemljo bodo vestno prelopatali in pognojili, nato pa posejali in posadili želeno zelenjavo. Ob klasiki, ki jo gojimo na vrtu, je prav zanimivo dodati tudi kaj novega, kar se zadnja leta pojavlja na policah naših semenarn. Ob korenčku, peteršilju, špinači ... so dobrodošle bamije, pa dolga vinja, zanimive vrste bučk, volčje jabolko in še kaj.
Predstavljamo zanimivo zelenjavo, ki jo lahko gojimo na vrtu za še pestrejše kulinarične užitke.
Na našem tržišču se pojavljajo nove sorte rastlin, med njimi tudi rastlina pepino, ki mu Nemci rečejo melonasta hruška. Okus sadežev namreč spominja na kombinacijo melone in hruške. O okusnosti plodov pepina so mnenja deljena, za ene je to okusen sadež, za druge nič posebnega. Rastlina je grmasta, visoka do 1m in plodov se v notranjosti dežele lahko razveselimo, če začne rastlina cveteti dovolj zgodaj.