"Oni dan" se je naša družina usedla k nedeljskemu kosilu, ki se je namesto z govejo začelo z zelenjavnojuho. Ob (zgroženem) pogledu na pestro združbo zelenjave na krožniku je nadebudni sin povprašal od kdaj se sadje dodaja zelenjavni juhi in pojasnil, da paradižnik ni zelenjava, ampak sadje. Me je kar zmrazilo, kako slabo sem ga podučila o vrstah in še manj o koristnosti zelenjave. Sinovega poduka še ni bilo konec, namreč, da je tudi učiteljica nemščine posebej poudarila, da je paradižnik sadje in naj ne govorijo neumnosti, da je zelenjava. Ob takšni avtoriteti človek že kar podvomi v svoje strokovno zelenjavno znanje. Da je bila mera polna, je sledil še citat s prevodom: "Knowledge is knowing a tomato is a fruit, Wisdom is not putting it in a fruit salad. Znanje je vedeti, da je paradižnik sadež; modrost pa je, da ga ne damo v sadno salato."
Ko skopni sneg v gozdu, se pojavijo prve gobe, imenovane marčnice. Zelo so podobne sivkam, ki rasejo jeseni. V tem času so to edine gobe v gozdu, zato zamenjava s strupenimi ni možna. Konec marca lahko torej že postavimo na mizo prvo jed iz sveže nabranih gozdnih gob.
Pripravili bomo krompirjevo juho z marčnicami.
Proti sredini aprila bodo na vrtovih iz peščenih gred pokukali prvi šparglji. Na prvi pridelek špargljev moramo čakati kar tri leta, potem pa nam rodijo do 12 let, ko se rastlina iztroši. Šparglji v kulinariki pri nas še niso pogosto uporabljena zelenjava, medtem ko imajo na zahodu daljšo kulinarično tradicijo. Je pa tudi res, da spadajo šparglji med dražjo zelenjavo. Zanimivo je, da so prehodili pot od plevela do cenjene delikatese. Izbran okus špargljev so cenili že stari Egipčani, pa Kitajci 4000 let pr. n. š. . Tradicija se je preko starih Grkov in Rimljanov ... nadaljevala vse do danes.
V medijih se ne moremo več izogniti besedi recesija in temu, kako ravnati v teh in bližajočih se časih. Posebej priljubljeni so nasveti, kako in kje privarčevati kakšen evro. Stroški za hrano so velikokrat postavljeni v ospredje kot stroški, ki jim lahko pristrižemo peruti. Pomislili smo, kaj bi lahko dobrega skuhali za majhno vsoto denarja. Sicer pa ob prebiranju naših jedilnikov, ni potrebno razmišljati le recesijsko, ampak tudi, da smo prezaposleni in je velikokrat potrebno kaj postaviti na mizo v rekordnem času. To pa je velikokrat skregano z načeli zdrave prehrane. Žal.
Na vrtu so ponavadi šparglji prva zelenjava, ki konča na naših krožnikih. V gozdu pa je med prvimi rastlinami iz katerih lahko pripravimo marsikatero jed čemaž, saj prične rasti že v marcu. Ima izrazit vonj po česnu, zato mu nekateri pravijo tudi divji česen. Raste povsod po Sloveniji. Velikokrat so cele površine gozda pokrite s čemažem, vendar ga ljudje v glavnem ne poznajo in zato ne nabirajo. Ne smemo ga zamenjati s šmarnico, ki je podobna in strupena.
Čemažu pripisujejo številne zdravilne učinke, od tega, da znižuje krvni pritisk, zdravi driske, urejuje aktivnost želodca in črevesja ... do tega, da starejšim ljudem vino ali čemaževa tinktura pomaga pri arteriosklerozi.
V zadnjih letih v tem času tudi v naših trgovinah ponujajo kakije. Pri nas rasejo na Primorskem, pa tudi v notranjosti se zna marsikdo pohvaliti z bero kakijev. Kakiji so med ljudmi zelo različno sprejeti. Kdor jih ima rad, potencira to v vzdih oboževanja tega sadeža. Kdor jih ne mara, trdi, da se mu sadež gnusi.
V naravi raste ta goba zgolj na Kitajskem in na Japonskem, povsod drugod je le gojena. Goba je cenjena, še posebej v kitajski medicini, kjer že tisočletja velja za zdravilno gobo. Zanimivo je da so gobi pripisali 5 okus, ki ga imenujejo UMAMI. Sodobna znanost je ta okus dodala k okusu slanega, sladkega, kislega in grenkega, saj se pri tem aktivirajo posebni receptorji na jeziku. Uživanje gobe pomaga pri zmanjšanju holesterola in krvnega tlaka, pri vnetjih, želodčnih težavah, tumorjih, glavobolu ...
Majhen oranžen sadež, ki spominja na podolgovate mini oranže, v resnici sploh ne spada v družino citrusov. Že nekaj časa so na voljo v naših trgovinah, lahko pa jih kupimo tudi kot okrasno drevo.
Mehiški paradižniki so majhni paradižniki obdani z zanimivo ovojnico in so plodovi do 40 cm visokih rastlin. V kulinariki se uporabljajo, ko so še povsem zeleni ali pa potem, ko porumenijo.
Grm oz. drevo smokvovec je ena najstarejših kulturnih rastlin. Drevo zrase tudi do 10 m visoko so gojili v Aziji že 3000 let pred našim štetjem. Zanesljivo so jih poznali že stari Egipčani. Pri nas rase najpogosteje na Primorskem, pa tudi drugje po Sloveniji uspeva, če jo znamo zaščititi pred zimsko zmrzaljo.
Okra ali bamija je stročnica, ki jo dobimo v času sezone (pozno spomladi in poleti) tudi pri nas v prodaji. Lahko pa jo posadimo na vrtu in bo tudi v naših krajih lepo uspevala. Rastlina prihaja iz Afrike, natančneje Etiopije in zrase od 60 cm pa do 2 metrov visoko. Na njej se najprej oblikujejo cvetovi, ki se spremenijo v zelene stroke, znotraj katerih so užitna semena. Rastlina je eno ali dvoletnica.
"Oni dan" se je naša družina usedla k nedeljskemu kosilu, ki se je namesto z govejo začelo z zelenjavno juho. Ob (zgroženem) pogledu na pestro združbo zelenjave na krožniku je nadebudni sin povprašal od kdaj se sadje dodaja zelenjavni juhi in pojasnil, da paradižnik ni zelenjava, ampak sadje. Me je kar zmrazilo, kako slabo sem ga podučila o vrstah in še manj o koristnosti zelenjave. Sinovega poduka še ni bilo konec, namreč, da je tudi učiteljica nemščine posebej poudarila, da je paradižnik sadje in naj ne govorijo neumnosti, da je zelenjava. Ob takšni avtoriteti človek že kar podvomi v svoje strokovno zelenjavno znanje. Da je bila mera polna, je sledil še citat s prevodom: "Knowledge is knowing a tomato is a fruit, Wisdom is not putting it in a fruit salad. Znanje je vedeti, da je paradižnik sadež; modrost pa je, da ga ne damo v sadno salato."
Ko skopni sneg v gozdu, se pojavijo prve gobe, imenovane marčnice. Zelo so podobne sivkam, ki rasejo jeseni. V tem času so to edine gobe v gozdu, zato zamenjava s strupenimi ni možna. Konec marca lahko torej že postavimo na mizo prvo jed iz sveže nabranih gozdnih gob.
Proti sredini aprila bodo na vrtovih iz peščenih gred pokukali prvi šparglji. Na prvi pridelek špargljev moramo čakati kar tri leta, potem pa nam rodijo do 12 let, ko se rastlina iztroši. Šparglji v kulinariki pri nas še niso pogosto uporabljena zelenjava, medtem ko imajo na zahodu daljšo kulinarično tradicijo. Je pa tudi res, da spadajo šparglji med dražjo zelenjavo. Zanimivo je, da so prehodili pot od plevela do cenjene delikatese. Izbran okus špargljev so cenili že stari Egipčani, pa Kitajci 4000 let pr. n. š. . Tradicija se je preko starih Grkov in Rimljanov ... nadaljevala vse do danes.
V zadnjih letih v tem času tudi v naših trgovinah ponujajo kakije. Pri nas rasejo na Primorskem, pa tudi v notranjosti se zna marsikdo pohvaliti z bero kakijev. Kakiji so med ljudmi zelo različno sprejeti. Kdor jih ima rad, potencira to v vzdih oboževanja tega sadeža. Kdor jih ne mara, trdi, da se mu sadež gnusi. 
Mehiški paradižniki so majhni paradižniki obdani z zanimivo ovojnico in so plodovi do 40 cm visokih rastlin. V kulinariki se uporabljajo, ko so še povsem zeleni ali pa potem, ko porumenijo.
Grm oz. drevo smokvovec je ena najstarejših kulturnih rastlin. Drevo zrase tudi do 10 m visoko so gojili v Aziji že 3000 let pred našim štetjem. Zanesljivo so jih poznali že stari Egipčani. Pri nas rase najpogosteje na Primorskem, pa tudi drugje po Sloveniji uspeva, če jo znamo zaščititi pred zimsko zmrzaljo. 
Sestavine: tofu, čebula, paradižnik, tzatziki (recept podan v e-novicah marca), smetana za kuhanje, peteršilj, pita kruh, mešanica začimb (origano, rdeča sladka paprika)