Ingver je v naši kulinariki in zdavilstvu malo uporabljan, medtem ko ga Angleži in Skandinavci, da ne omenjamo Azijcev, naravnost obožujejo. Strokovnjaki zatrjujejo, da je ingverjeva korenika najmočnejši naravni antioksidant.V zdravilstvu je cenjen pri odpravljanju slabosti na potovanju, pa tudi po kemoterapiji, olajša prebavo in pomirja živčevje, deluje protivnetno, pomaga pri zgagi in zmanjšuje holesterol ... če za uvod naštejemo le nekaj njegovih zdravilnih lastnosti. Priljubljen je tudi v kulinariki, zato na koncu dodajamo še recept za pripravo ingverjevih kolačkov.
Pri nas sladki krompir ni pogosto uporabljeno živilo, čeprav je zanimivega, okusnega, rahlo sladkastega okusa. Ko sta se znanca vrnila s treking potovanja po Indoneziji sta pripovedovala, da sta dober mesec preživela ob sladkem krompirju, pripravljenem na tisoč in en način.
Sladki krompir lahko gojimo na vrtu, saj je rastlina pri nas dobro znana, le da jo gojimo kot okrasno rastlino v koritih. Na vrtu se razbohoti in razvije debele gomolje. V kleti ga hranimo za ozimnico na enak način kot krompir. Lahko pa ga kupimo tudi na zelenjavnem oddelku katerega od naših veletrgovcev.
V nekaterih naših trgovinah je moč na policah zaslediti zanimivo in koristno arganovo olje, ki pa nikjer ni poceni. Gre za posebno olje, ki v glavnem prihaja iz Maroka, kjer držijo roko nad pridelavo olja berberske ženske. Olje ima dvakrat več vitamina E kot olivno olje, je antioksidant, zmanjšuje holesterol, neguje kožo, zdravi kožne bolezni, krepi lase ...
Pri nakupu je potrebno paziti, da kupimo zares čisto arganovo olje, ker je na tržišču veliko ponaredkov, pri katerih se arganovo olje meša z drugimi olji, največ z mandljevim.
Kaj je torej značilno za arganovo olje, ki ga pridobijo iz oreščkov drevesa, ki je na Zemlji že iz terciarja in doseže starost do 200 let?
Kitajski rezanci, ki so pripravljeni iz pšenične moke in jajc ter nekoliko debelejši od špagetov, so ob rižu pogosta sestavina azijskih jedi. Okusni rezanci so pripravljeni zelo hitro. Posebnost azijske kuhinje je prav v tem, da v voku sestavine pripravimo zelo hitro. Tako so kitajski rezanci zelo primerni kot sestavina kosil na hitro.
Rastlina brahmi je zelišče, ki ga že od 6. stoletja uporabljajo v Ayurvedi, tradicionalni indijski medicini. Tudi sodobna medicina pripisuje rastlini brahmi številne zdravilne učinke, pri krepitvi spomina, zmanjševanju maščob v krvi, zdravljenju epilepsije in astme. Rastlina deluje tudi kot antioksidant. Rastlino brahmi smo omenili tudi v našem članku s področja Ayurvede o pretiranem hranjenju (preberete lahko tukaj).
To trajnico je možno dobiti in gojiti tudi pri nas, jo uporabljati kot čajni pripravek ali v kulinariki, kjer daje jedem grenak priokus.
V preteklosti je bila na Slovenskem sveža repa redna jed na jedilniku. V sodobni kuhinji je skoraj ni več, razen kisane repe. Sveži repi delamo krivico, saj je bogat vir vitaminov in mineralov ter ima še druge hvale vredne lastnosti. V glavnem se bomo morali po nakup sveže repe odpraviti na živilsko tržnico, občasno jo bomo našli tudi na zelenjavnem oddelku kakšne od naših samopostrežnih trgovin.
V Halozah kuhajo iz repe značilno juho, ki jo poimenujejo krhlanka, na Štajerskem podobno jed imenujejo kahlanka.
Katere so torej značilnosti sveže repe? Dodajamo še recept za pripravo jedi iz sveže repe.
Občasno se tudi pri nas na policah trgovin pojavlja vrsta buče, imenovana čajota. Na tržnicah so čajote že stalnica, saj jih goji že marsikdo. Čajota, ki uspeva pri nas, je poimenovana tudi bodeča buča ali zelenjavna hruška in je bodičast zelen plod. V njeni izvorni domovini, Južni Ameriki, gojijo nebodeče plodove.
Čajota je hvaležna rastlina, pri kateri se lahko v kulinariki porabijo prav vsi njeni deli. Plod čajote se lahko poje surov, kuhan, pečen, ocvrt, v kompotu, omakah ... lahko se tudi zmrzne ali kandira.
Kako gojimo čajoto in kaj lahko pripravimo iz nje?
Na vrtu deluje rastlina smilj, zaradi intenzivne srebrne barve svojih vejic, prav nenavadno. Okoli sebe širi omamen vonj, podoben indijski mešanici zelišč curry. Zato jo mnogi poimenujejo kar kari in uporabljajo v kulinariki podobno kot Indijci svoj curry. Rastlina je šele kratek čas uvrščena med zelišča, zato se na tujih spletnih straneh še vedno pojavljajo razmišljanja, da zelišče smilj ni primerno za jedi. Posebej cenjeno je smiljevo olje.
Mi ga prav radi uporabljamo v kulinarične namene, predvsem pri pripravi riža oziroma rižot.
Kako smilj gojimo in kako ga uporabljamo?
Fotografija: Srebrnolistno zelišče smilj (zelene vejice pripadajo infiltriranemu rožmarinu)
Primorcirastlino rukolo poznajo že dolgo, v preostalih delih Slovenije je postala modna v zadnjih letih. Rastlina, pikantnega in svojevrstnega okusa, pri kateri mlade liste največ uporabljamo za mešanje k drugim solatam, ima še mnogostransko uporabnost. S kuhanjem rukola izgublja svojo pikantnost, pa je vseeno dobrodošel dodatek k marsičemu: mesu, rižu, testeninam, omakam, namazom ali preprosto kot dekoracija različnim jedem. V Italiji iz nje pripravljajo lokalno alkoholno pijačo, imenovano rucolino, Iračani iz semena pridobivajo olje, stari Rimljani pa so jo gojili kot afrodiziak.
Kus kus običajno štejejo med žita, saj po obliki spominja na proso. V resnici je to najmanjša testenina, ki izvira iz vrst Berberov in je priljubljena jed v številnih delih sveta. V zadnjih letih se pojavlja kot sestavni del jedilnikov tudi v Sloveniji. Kus kus je ena glavnih jedi v Severni Afriki, cenjena pa je tudi v Španiji, Franciji, na Portugalskem, Malti, Cipru, Srednjem Vzhodu in drugje.
V naših trgovinah se dobi instant kus kus, ki je že toplotno obdelan, zato je njegova priprava zelo hitra in enostavna. Pripravlja se na mnogo načinov, z različnimi ribjimi, mesnimi ali zelenjavnimi prilogami, kot solata ali zelo dobra sladica. Ima nizek glikemični indeks in ga zato priporočajo tudi v dieti. Vsebuje 42 % kalcija in 2 % železa in ne vsebuje sladkorjev in vitaminov.
Res je, v večini predelov sveta, je rastlina tamarillo še vedno poznana kot drevesni paradižnik, čeprav z vrtnim paradižnikom nima veliko skupnega. Rdeči ali rumeni plodovi različnih vrst tamarilla so bogati z antioksidanti, vitamini in minerali in so vsestransko uporabni. Lupina in meso pod lupino nista okusna in zato tamarillo olupimo. Ostalo meso se lahko poje sveže, iz njega se stiskajo sokovi in delajo slastni napitki, dodaja se k hrani ali zmrzuje.
Tamarillo uspeva tudi pri nas in v nekaterih supermarketih se da občasno kupiti plodove tamarilla.
Kaj je značilno za tamarilo ali drevesni paradižnik, kako ga vzgajamo in uporabljamo v kulinariki?
Takšna reklama, ko je zapisana v naslovu - čaj za hujšanje, spremlja tradicionalni kitajski čaj oolong. Ime čaja v prevodu pomeni črni zmaj. Črni, zeleni in oolong čaj pridobivajo iz iste rastline camellia sinensis, le metode predelave posameznega čaja so drugačne. Oolong čaj je med najbolj popularnimi in priljubljenimi čaji, ki jih pijejo v kitajskih čajnicah.
Oolong čaju pripisujejo ne le pomoč pri hujšanju, temveč tudi lastnosti, ki pomagajo v boju proti raku, zniževanju holesterola itd. Ponovno smo na različnih spletnih straneh preverili argumente za in proti in ponovno prišli do zaključka, da bomo morali sami presoditi komu verjeti. Podobno smo ugotavljali že pri himalajski soli.
Ingver
V nekaterih naših trgovinah je moč na policah zaslediti zanimivo in koristno arganovo olje, ki pa nikjer ni poceni. Gre za posebno olje, ki v glavnem prihaja iz Maroka, kjer držijo roko nad pridelavo olja berberske ženske. Olje ima dvakrat več vitamina E kot olivno olje, je antioksidant, zmanjšuje holesterol, neguje kožo, zdravi kožne bolezni, krepi lase ...
Kitajski rezanci
Rastlina brahmi je zelišče,
V preteklosti je bila na Slovenskem sveža repa redna jed na jedilniku. V sodobni kuhinji je skoraj ni več, razen kisane repe. Sveži repi delamo krivico, saj je bogat vir vitaminov in mineralov ter ima še druge hvale vredne lastnosti. V glavnem se bomo morali po nakup sveže repe odpraviti na živilsko tržnico, občasno jo bomo našli tudi na zelenjavnem oddelku kakšne od naših samopostrežnih trgovin.
Občasno se tudi pri nas na policah trgovin pojavlja vrsta buče, imenovana čajota. Na tržnicah so čajote že stalnica, saj jih goji že marsikdo. Čajota, ki uspeva pri nas, je poimenovana tudi bodeča buča ali zelenjavna hruška in je bodičast zelen plod. V njeni izvorni domovini, Južni Ameriki, gojijo nebodeče plodove.
Na vrtu deluje rastlina smilj, zaradi intenzivne srebrne barve svojih vejic, prav nenavadno. Okoli sebe širi omamen vonj, podoben indijski mešanici zelišč curry. Zato jo mnogi poimenujejo kar kari in uporabljajo v kulinariki podobno kot Indijci svoj curry. Rastlina je šele kratek čas uvrščena med zelišča, zato se na tujih spletnih straneh še vedno pojavljajo razmišljanja, da zelišče smilj ni primerno za jedi. Posebej cenjeno je smiljevo olje.
Primorci rastlino rukolo poznajo že dolgo, v preostalih delih Slovenije je postala modna v zadnjih letih. Rastlina, pikantnega in svojevrstnega okusa, pri kateri mlade liste največ uporabljamo za mešanje k drugim solatam, ima še mnogostransko uporabnost. S kuhanjem rukola izgublja svojo pikantnost, pa je vseeno dobrodošel dodatek k marsičemu: mesu, rižu, testeninam, omakam, namazom ali preprosto kot dekoracija različnim jedem. V Italiji iz nje pripravljajo lokalno alkoholno pijačo, imenovano rucolino, Iračani iz semena pridobivajo olje, stari Rimljani pa so jo gojili kot afrodiziak.
Takšna reklama, ko je zapisana v naslovu - čaj za hujšanje, spremlja tradicionalni kitajski čaj oolong. Ime čaja v prevodu pomeni črni zmaj. Črni, zeleni in oolong čaj pridobivajo iz iste rastline camellia sinensis, le metode predelave posameznega čaja so drugačne. Oolong čaj je med najbolj popularnimi in priljubljenimi čaji, ki jih pijejo v kitajskih čajnicah.